Če se sprašujem, kdaj bom nekoč odšel,
vedno si rečem: »Bolje, da ne vem.«
Morda pozimi bo ali na pomlad,
v dnevu poletnem ali na jesen.
Spomladi prehudo vzeti je slovo,
travnik po košnji kliče za vasjo;
in kdo v poletnih dneh bi pšenico žel,
pel bi na vasi, če bi jaz odšel?
Ne morem na jesen se poslavljati,
zrelo se grozdje s trt mi zasmeji;
sadove dela rad bi pozimi užil,
nove pomladi spet se veselil.
REFREN:
Je vsak letni čas življenja okras,
zato se vsak dan kot otrok veselim.
Sem sklenil, da bom še jaz sto let in več živel,
a kdaj bom odšel, vedeti ne želim.
Glasba: Peter Fink
Besedilo: Fanika Požek