Tri leta sem jo čakal, ponujal ji srce,
prisegal in obljubljal, da mi pomeni vse.
Pošiljal vroča pisma, majav pod oknom pel,
prijatelje zapustil, ker rad sem jo imel.

Tri leta sem jo prosil, naj okence odpre
, ker hlače na kolenih so že raztrgane,
po vasi rože kradel in njej sem jih dajal,
v hladni zimski noči pred Sultanom bežal.

Tri leta sem ugibal- me ljubi ali ne?
Marjetico sem vprašal, če ji je kaj za me.
Sem točil grenke solze, ko je prišla pomlad,
v sanjah z njo se ljubil, a sam sem hodil spat.

Tri leta sem jo čakal, zdaj več ne čakam je,
v hladni zimski noči pri drugi grejem se.

Glasba: Peter Fink
Besedilo: Matej Kocjančič